Medvednje – Jegno - Slavnik - Skadanščina - Vitrnjak

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Aktivnost: gorsko kolesarjenje Območje: SLO - Primorska Zahtevnost: lahka
Tehnika: 2/5 Kondicija: 3/5 Panorama: 4/5
Čas trajanja: 6 h Dolžina: 33,5 km Vzpon: 971 m

Slavnik je najbolj obiskan vrh Slavniškega pogorja, nekateri mu pravijo tudi primorski Triglav. Tura za vse tiste, ki uživate v jesenskih barvah in si ne želite zahtevne poti. Večji del poti je speljan po gozdnih cestah, poraščenih s travo in nekaj kamenja. Spust je srednje zahteven in nima težjih odsekov. Vrh, ki se dviga 1028 m nad morjem, je ena najbolj razglednih točk tega dela Primorske. Na pobočjih Slavnika vsako leto prirejajo MTB maraton Slavnik.

Izhodišče: 45.560188, 14.030941

Avtocesto Ljubljana – Koper oziroma Koper - Ljubljana zapustimo v Kozini, se usmerimo proti Reka/Ilirska Bistrica in pred označevalno tabla Markovščina poiščemo primerno mesto za parkiranje.

Opis:
Bilo je potrebno izkoristiti še zadnji jesenski topel in suh dan. Avto sem parkiral v naselju Markovščina, v bližini bifeja. Sprva sem se podal čez travnike, na katerih so bile razmetane bale sena. Kamnito travnata pot z jesenskimi barvami je ponujala pravi užitek. Prečenje travnatega območja (Jegno) z barvami posušene trave prav tako. Kmalu sem se priključil makadamski cesti, ki pelje do Tumove koče na Slavniku. To je bil tudi moj cilj. Na koči sem srečal skupino planincev in skupino petih Italijanov z gorskimi kolesi. Hitro sem smuknil v suha oblačila, naredil par fotografij in jo mahnil naprej. Spust poteka večinoma po STKP (slovenska turnokolesarska pot). Preči naselje Skadanščina, kjer se nahaja podružnična cerkev sv. Antona Puščavnika in je tipična za obdobje kraške renesanse. Spust je srednje zahteven in nima težjih odsekov. Dodal sem še krog po območju Griž in Vitrnjaku, kar je naneslo dodatnih 10km. Pot je čudovita, saj ponuja vožnjo po gozdnih cestah, poraščenih s travo in le nekaj kamenja. Preden sem zaključil s turo pa sem naletel na turistično informacijsko tablo, ki označuje in opisuje eno izmed skrivnosti tega območja. Spodaj v vrtači se skriva neobičajen kamnit obokan objekt, ki ga imenujejo Bečun. Objekt z okolico predstavlja tipičen primer vodnjaka, ki se je od 17. stoletja uporabljal na širšem območju Čičarije. Voda iz Bečuna se je uporabljala za umivanje, pripravo hrane, napajanje živine, drobnice in kot protipožarna voda.

Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Kolesarjenje ni dovoljeno po gozdnih vlakah, planinskih poteh in drugih poteh, razen če je izrecno dovoljeno. Kolesarjenje je dovoljeno po cestah in gozdnih cestah, razen če velja izrecna prepoved. Kjer je kolesarjenje prepovedano, je potrebno sestopiti s kolesa in pot nadaljevati peš. Sledi v formatu .gpx so informativne narave in zgolj pripomoček za orientacijo. Kolesarjenje po celotni sledi v formatu .gpx ni nujno dovoljeno. Kolesarite na lastno odgovornost.

Instagram