Cerje – Kremenjak - Kostanjevica na Krasu - Volkovnjak

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Aktivnost: gorsko kolesarjenje Območje: SLO - Primorska Zahtevnost: srednje težka
Tehnika: 2/5 Kondicija: 4/5 Panorama: 3/5
Čas trajanja: 5,5 h Dolžina: 43 km Vzpon: 1038 m

Ko je vreme na celini slabo ali mrzlo, je Kras idealno mesto za kolesarje. Bližina morja poskrbi za prijetno klimo. Tu je polno lepih poti, kolovozov in nekaj malo višjih hribčkov, ki ne presegajo višine 500 m. Po mirnih, neokrnjenih predelih kraške planote, po stezah in nekdanjih vojaških cestah, te vodijo na ogled spomenikov pestre zapuščine prve svetovne vojne. Vse poti so urejene in označene, primerne tako za pohodnike, kolesarje kot tudi za konjenike.

Izhodišče: 45.891663, 13.605600

Avtocesto skozi Vipavsko dolino zapustimo na izvozu Šempeter – Nova Gorica in nadaljujemo v smeri naselja Miren, kjer sva parkirala na parkirišču pred stavbo občine Miren - Kostanjevica.

Opis:
Pot poteka deloma po malo prometnih asfaltnih cestah, deloma po kamnitih kraških kolovozih in deloma po poteh. Peljala sva se skozi ozke kraške vasi, med teranovimi vinogradi in samotnimi travniki. Najprej sva se vzpnela proti Cerju, ki ga krasi monumentalen spomenik braniteljem slovenske zemlje. Z vrha Pomnika, kjer je urejen muzej, se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino. V bližini je kraška jama Pečinka, ki so jo kot zavetišče uporabljali tako avstro-ogrski kot italijanski vojaki. Iz naravnega dela jame je skopan rov do vrha Pečina, kjer je bila vojaška opazovalnica. Sledil je lep spust do Lokvice in skozi Opatje selo do Nove vasi. Za kratek čas sva se preselila na italijansko stran. Pot se najprej celo malce spusti, nato pa se zložno vzpenja. Peljala sva se skozi Kostanjevico na Krasu, kjer je postavljena italijanska kostnica v spomin italijanskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni. Zmerno strma pot nas pripelje na Fajti hrib, 433 n. m., kjer je potekala linija soške fronte. Ko so italijanske sile osvojile planoto nad Doberdobom, se je težišče bojev na južnem delu preselilo na Fajti hrib, kjer je bilo jedro avstrijske obrambe pred italijanskimi napadi proti Vipavski dolini, Komnu in Trstu. V deveti soški bitki so ga zavzeli Italijani, a v avstrijskem protinapadu med 23. in 26. oktobrom 1917 je prešel nazaj v avstrijske roke. Nato sva se spustila proti Mirenskem gradu, kjer naju je čakal še zadnji resen klanec. Turo priporočava za pomladne in jesenske dni. Poleti pa zna biti prevroče.

Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Kolesarjenje ni dovoljeno po gozdnih vlakah, planinskih poteh in drugih poteh, razen če je izrecno dovoljeno. Kolesarjenje je dovoljeno po cestah in gozdnih cestah, razen če velja izrecna prepoved. Kjer je kolesarjenje prepovedano, je potrebno sestopiti s kolesa in pot nadaljevati peš. Sledi v formatu .gpx so informativne narave in zgolj pripomoček za orientacijo. Kolesarjenje po celotni sledi v formatu .gpx ni nujno dovoljeno. Kolesarite na lastno odgovornost.

Ture v bližini:

Enoslednica nad Lokavcem


3 maj 2019
Ajdovski rob


11 april 2019
Kraljevska Srednječavenska prečka


28 oktober 2018