K24 po Smrekovškem grebenu

Podrobnosti: SLO - Štajerska; 05 Avgust 2019; 1892

Dom na Smrekovcu – Smrekovec - Komen - Krnes - Dom na Smrekovcu

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Aktivnost: pohodništvo	Območje: SLO - Štajerska	Zahtevnost: srednje težka
Tehnika: 2/5	Kondicija: 3/5	Panorama: 4/5
Čas trajanja: 4,5 h	Dolžina: 17,5 km	Vzpon: 1090 m

80 kilometrov dolga pot z vzponi na pet najvišjih koroških vrhov – Uršljo goro (1699 m), Smrekovec (1577 m), Raduho (2062 m), Olševo (1930 m) in Peco (2125 m). Najbolj vzdržljivi in drzni gorniki, ki premagajo pot v manj kot 24 urah, postanejo člani Kluba 24. Tudi če niste ekstremni športnik, se je na te vrhove vredno povzpeti in jih doživeti na večdnevni turi ali v obliki posameznih vzponov. Midva sva se odločila za greben med Smrekovcem in Komnom. Zaradi svojih posebnosti, tudi nekaterih redkih živalskih in rastlinskih vrst, je ta greben od leta 1987 zaščiten kot naravni rezervat. Pot poteka po omrežju planinskih poti označenih z rdeče-belo knafelčevo markacijo. Obisk Smrekovca je primeren prav v vseh letnih časih. V snežnih razmerah je Smrekovec znan kot odličen turnosmučarski cilj.

Izhodišče: 46.406021, 14.927460

Iz Šoštanja sva nadaljevala po asfaltni cesti v Bele vode. Za gostiščem Savinek sva zavila levo v smeri Sv. Križa. Po dveh kilometrih sva zavila levo čez most, proti kmetiji Sp. Brložnik. Parkirala sva na parkirišču ob cesti.

Opis:
Do doma na Smrekovcu sva se vzpela s kmetije spodnji Brložnik. Planina, na kateri stoji dom, ima zelo nenavadno ime – Roma. Menda se tako imenuje kar po slovitem Rimu. Nekdaj so na tej planini krčili gozdove in kuhali oglje italijanski oglarji. Svoje domovanje so poimenovali kar po svojem glavnem mestu. Do piramide in razgledne plošče na vrhu Smrekovca je komaj dobre pol ure. Smrekovec je najmlajši vulkan v Sloveniji. V mladem zemeljskem veku je bruhal lavo. Za piramido naju je čakalo prijetno prečenje – hoja po širokem slemenu s kratkimi vzponi in spusti. Tukaj se izmenjuje smrekov gozd in velike jase, kjer so bile nekdaj planine. Krnes sva obšla na severni strani z namenom, da najdeva naravno jezerce, ki mu pravijo Mlakuža. Mlakuža leži tik pod severno stranjo Komna. O jezeru se je ohranila zanimiva pripovedka, ki pripoveduje takole: nekoč je pasel Lahov pastir čredo ovac v bližini jezerca. Čas si je preganjal s kamni, ki jih je metal v vodo. Tedaj je prišel na površje divji mož in vprašal, ali je pastir vrgel kamne njegovemu sinu na krožnik. Pastir je odvrnil, da je to storila ovca. Divji mož je besno pograbil najbližjo ovco in se z njo pogreznil v vodo. Gozdna cesta, ki naju je peljala nazaj na greben, naju je zavedla. Tako jezera nisva našla, imava pa zato še en razlog, da se vrneva. Nadaljevala sva do Komna (po koroško Kamna) in do kapelice sv. Cirila in Metoda, kjer se nama je odprl pogled na Menino planino, na zahodu skalno špico Ojstrice nad Dleskovško planoto, na severu Karavanke, Obir, Olševo, Peco in Uršljo goro, na vzhodu pa Pohorje in Paški Kozjak. Na poti nazaj sva obiskala še Krnes, ki ima v deževnih obdobjih na vrhu manjše jezero.

Višinski profil

Prenesi sled: 2019_07_14_Komen.gpx

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Sledi v formatu .gpx so zgolj pripomoček za orientacijo. Gibljete se na lastno odgovornost.

Ture v bližini:

Ena za kondicijo na Raduho