Rinka - Okrešelj - Mrzli dol - Okrešelj - Rinka

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Aktivnost: turna smuka Območje: SLO - Štajerska Zahtevnost: srednje težka
Tehnika: 3/5 Kondicija: 3/5 Panorama: 4/5
Čas trajanja: 6 h Dolžina: 8,5 km Vzpon: 783 m

Savinjsko sedlo, ki leži med Rinkami in Mrzlo goro predstavlja priljubljen turno smučarski cilj v Logarski dolini. Spust spada med lepše v tem delu, ima enakomeren in primeren naklon ter široko smučino. Zaradi nevarnosti plazov nisva prišla do vrha, zaključila sva na Mrzlem dolu.

Izhodišče: 46.371053, 14.607813

Iz Mozirja sva se zapeljala v Luče in nato nadaljevala proti Logarski dolini. Kmalu za vasjo Solčava sva v križišču zavila lepo proti Logarski dolini (tam, kjer se v sezoni plača vstopnina). Parkirala sva nekaj sto metrov pred parkiriščem pri koči pod slapom Rinka, saj do koče ni bilo spluženo.

Opis:
Bilo je dovolj snega, da sva si lahko že na parkirišču zapela smuči. S parkirišča sva šla do koče, nato pa po turistični poti proti slapu Rinka. Pot se je najprej zložno vzpenjala. Pod slapom sva smuči pripela na nahrbtnik ter prečila most. Na drugi strani mostu se je pot začela res strmo vzpenjati proti domu na Okrešlju. Prečila sva vrh slapa in izvir Savinje. Kar nekaj časa sva hodila, mene so mišice že pošteno bolele, nato je pot le postala položnejša. Ponovno sva zapela smuči, odšla mimo zavetišča GRS, čez jaso po čudoviti goski dolini do Mrzlega dola. Levo razgled na Tursko goro, žleb in Štajersko Rinko, naravnost na Savinjsko sedlo, desno pa na Mrzlo goro. Namen sva imela priti vse do Savinjskega sedla, a so naju mimoidoči opozorili, da je velika nevarnost plazov. Dan prej je potegnilo plaz pod Tursko goro. Odrezalo je zgornji del klože, približno 20 cm, potem se je sprožila še spodnja, približno 30 cm debela plast napihanega snega. Zjutraj je ponovno splazilo. Tako nisva želela izzivati, po pameti sva odšla samo do Mrzlega dola. Vmes sva se ustavila in naredila prerez snežne odeje. Z njo sva dobila vpogled v strukturo in lastnosti posameznih delov snežne odeje. Tako sva odkrila kritično vmesno plast, kjer se je trdota snega občutno spremenila. Sledil je še test drsnosti kritičnih plasti po Norveški metodi. Vse to sva se dan prej naučila na lavinski delavnici. Spust nazaj dol je nezahteven, široka smučina in primeren naklon. Seveda dokler ne prideš nazaj v gozd. Tam pa je potrebno smučke spet odpeti in se peš odpraviti v dolino.

Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Sledi v formatu .gpx so zgolj pripomoček za orientacijo. Gibljete se na lastno odgovornost.