Ta ostra gora, ki je skoraj brez rastlinja, kjer skozi stoletja silovito brije ostra burja, ponuja edinstveno doživetje in dih jemajoč pogled na dolino Val Rosandra / Glinščica, ki se v jasnem dnevu razprostira do morja. Pokrajina je izjemna, z izmeničnim nizom prepadov in gozdov.
Slavnik je najbolj obiskan vrh Slavniškega pogorja, nekateri mu pravijo tudi primorski Triglav. Tura za vse tiste, ki uživate v jesenskih barvah in si ne želite zahtevne poti. Večji del poti je speljan po gozdnih cestah, poraščenih s travo in nekaj kamenja. Spust je srednje zahteven in nima težjih odsekov. Vrh, ki se dviga 1028 m nad morjem, je ena najbolj razglednih točk tega dela Primorske. Na pobočjih Slavnika vsako leto prirejajo MTB maraton Slavnik.
Istra, zeleni polotok na severnem delu jadranske obale, je najbližji del Sredozemlja, h kateremu gravitira srednja Evropa.Pravilno urejeni letni časi z ugodnimi, ne pretirano toplimi poletji, milimi zimami ter klimatsko ugodnimi pomladmi in jesenmi predstavljajo idealno destinacijo za kolesarjenje skozi vse leto.Konfiguracija terena v Istri in številne kolesarske steze bodo zadovoljile širok spekter kolesarjev, od amaterjev do najzahtevnejših kolesarjev.Tu boste imeli priložnost prepričati z vožnjo po poteh, ki so skoraj zagotovo neprometne in vas popeljejo do najlepših razglednih točk, slikovitih srednjeveških mestec in vasi, kjer se zdi, da se je čas ustavil, a ne smemo pozabiti niti na prelepa mesta na obali, kjer je duh burne in bogate istrske preteklosti prisoten na vsakem koraku.Tu najdemo bogastvo naravne raznolikosti, od pretežno ravninskega območja ob morju, kjer prevladujejo makija in rodovitne njive, do položnih gričev v zaledju, ki ponujajo edinstvene razglede, a na katerih pobočjih najdemo zelene gozdove, vinograde in oljčne nasade.gozdovi, nato potoki in reke.
Dolenjska nima visokih gora, ki bi šinile tja v nebo in grozile, da ga preluknjajo. Nima strmih sten, ki bi bile izziv za plezalce in tudi ne prav veliko strmin, po katerih bi pozimi vriskali smučarji. Ima pa nekaj drugega. Nežna gričevja, kot bi jih z roko pobožal, sončne travnike in med njih posejane vinograde, nasmejane ljudi. Planina v Podbočju, ki niti prava planina ni. Vsaj ne takšna, kot si jo po navadi predstavljamo. Bolj vasica, le malo pred mejo s Hrvaško. Moj cilj je pravzaprav bila Planinska gora, ki se dviga nad vasico.
Prlekija leži v Pomurju na severovzhodu Slovenije med reko Dravo in Muro. Je ena zadnjih, še ne popolnoma odkritih naravnih zakladov Slovenije, ki v sebi nosita velik turistični potencial. Prlekija je pokrajina, polna prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo. Tu se ljudje radi šalijo na svoj račun, še raje pa zbadajo soseda. Prleki so znani kot delovni, marljivi in pošteni ljudje. V Prlekiji živijo Prleki in Prlečke, ki gučíjo Prleščino.