Velenje in Dravograd je nekdaj povezovala železnica. Danes so vlake zamenjali kolesarji, tračnice oz. »štrekne« pa urejena asfaltirana kolesarska pot, ločena od ostalega prometa. Kolesarjenje po vse bolj priljubljeni kolesarski povezavi vas nagrajuje s slikovitimi razgledi na koroško pokrajino, zeleno Pohorje in Uršljo Goro. Posebno doživetje je kolesarjenje skozi sotesko Huda luknja in skozi nekdanje železniške predore.
Prlekija leži v Pomurju na severovzhodu Slovenije med reko Dravo in Muro. Je ena zadnjih, še ne popolnoma odkritih naravnih zakladov Slovenije, ki v sebi nosita velik turistični potencial. Prlekija je pokrajina, polna prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo. Tu se ljudje radi šalijo na svoj račun, še raje pa zbadajo soseda. Prleki so znani kot delovni, marljivi in pošteni ljudje. V Prlekiji živijo Prleki in Prlečke, ki gučíjo Prleščino.
Našim krajem dajejo značilno podobo slikoviti hribi s cerkvijo na vrhu. Tak je tudi Hom, ki se dviga na robu Posavskega hribovja južno od Šempetra v Savinjski dolini. Homu daje poseben čar v tople barve odeta cerkev sv. Magdalene. Zgrajena je bila v drugi polovici 14. stoletja, okrog leta 1725 pa so ob njej postavili še ločen zvonik. Tik pod cerkvijo stoji Dragov dom na Homu.
Pobočje pod Javorjem, ki je z 1131m tretji vrh Zasavja ima teren, ki je idealen za gorsko kolesarjenje. Gozdovi z blago naklonino se nahajajo v neposredni bližini mest Trbovlje in Zagorje ob Savi, na povprečni nadmorski višini 1.000m. Traile bi lahko opisali z več pridevniki, a najbolje da jih preizkusite sami. Traili so primerni tako za začetnike kot tudi za mojstre gorskega kolesarstva. Elica, Javor, Poseka, Garaža in Jelovica so traili, ki sestavljajo trail center. Trije se začnejo na višini okoli 1000 m nad morjem, malo pod vrhom hriba Javor. Spuščajo se 150 nižje, še dva traila se končata 300 m nižje. Da niso vsi traili na glavo, kot bi si kdo mislil, eden celo ustreza opisu “flow trail” z imenom Elica in je primeren za vsakogar. Vse proge tečejo skozi smrekov gozd po vrhunski podlagi.
Resevna je hišni kucelj Šentjurja, ki je iz leta v leto bolj oblegan.. Z gozdom poraščen hrib v Posavskem hribovju sam od sebe ne ponuja posebnega razgleda, zato so na njenem vrhu z donacijami zgradili 20 metrov visok razgledni stolp, s katerega se odpira lep razgled na skoraj nepregleden labirint okoliških gričev in dolin, gozdnatih pobočij in cest, raztresenih domačij in gručastih vasi. Zaradi kratkega in lahkega dostopa je hrib priljubljena izletniška točka. Ime je dobil po resju, ki ga je ogromno. Resevna je tudi prizorišče velike vojne zgodbe in pomembne zgodovinske epizode. Hrib je bil v času druge svetovne vojne namreč zatočišče partizanskih enot in kot priča spomenik na travniku pod vrhom, za mnoge tudi poslednje počivališče.
