Val Federia je čudovita dolina v bližini Livigna, ki ni znana le po trekingih, ampak tudi po možnostih za ljubitelje MTB. Dolina je klasična destinacija za tiste, ki bivajo v Livignu, njen čar pritegne številne gorske navdušence. Udobna makadamska cesta pa omogoča dostop tudi manj izurjenim kolesarjem. Kot je bilo pričakovano, je ta dolina poleg peš potovanja zelo primerna tudi za raziskovanje z gorskim kolesom. Pot je enostavna zato  je dostopna tudi začetnikom na gorskih kolesih.

Preberi več

Livigno se nahaja na severu Italije, stisnjen med Avstrijo in Švico, in obdan z mogočnimi tritisočaki. Mesto leži na višini 1.800 metrov v 12 kilometrov dolgi dolini. Tu sta kar 2 bikeparka in vsa potrebna dodatna infrastruktura ter spremljevalne dejavnosti od izposoje opreme, dogodkov itd. Mesto ima poseben davčni status kot brezcarinsko območje. Ni DDV-ja. Ta status ima zaradi dostopnosti in večstoletna zgodovina revščine v regiji. Daleč od tega, kar lahko mesto ponudi sedaj. Livigno spada med elitno družbo destinacij vse vrste kolesarjenja. Življenje v mestu je drago, kar se pa tiče trgovin je pa ravno nasprotno.

Preberi več

Trdinov vrh je najvišja točka Gorjancev. Iz vrha se razprostira lep razgled, ki seže vse do Julijskih ter Kamniško Savinjskih Alp. Zaradi razgleda in znane legende povezane z izvirom pri koči pod vrhom je priljubljena točka za kolesarje. Na Trdinovem vrhu je meja med Slovenijo in Hrvaško. Na vrhu sta dve cerkvi, ruševine cerkve Svete Gere in cerkev Sveta Ilirija. Najbolj prepoznaven pa je vrh po visokih oddajnikih, ki so vidni od daleč. V bližini je tudi vojaški objekt. Vojakov v njem ni videti, so pa vidna mitralješka gnezda in slovenska zastava. Pristop ni dovoljen, objekt je obdan z ograjo. V osrčju Gorjancev pod Trdinovim vrhom stoji Koča pri Gospodični. Pod kočo izvira studenčnica s katero je povezana legenda o pomlajevanju. Ženske ki pijejo vodo iz studenca pod Kočo pri Gospodični naj bi bile večno mlade. Na Gorjance je vezano bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno opisal Janez Trdina, po katerem se imenuje najvišji vrh Gorjancev.

Preberi več

To je avantura, ki poredko zaide na seznam želenih potepanj. Še najbolj poznana je lovcem, saj do vrat in po grebenu do vrha Raduhe pelje nemarkirana pot. Takih poti je na Raduhi in njeni bližini zelo veliko, zato se lahko hitro izgubiš, oziroma ne prideš do želenega cilja. Račka vrata se nahajajo v jugozahodnem grebenu Raduhe, nad kmetijo Račnik, po kateri so dobila ime. Omenjena vrata sodijo med največje tovrstne pojave v Sloveniji, saj so široka 30m in visoka 25m. Krušljiva kamenina zelo hitro prepereva, zato je potrebna velika pazljivost. V zimskem času, ko so temperature pod ničlo, je nevarnost manjša, na žalost pa se pod obokom vrat naredijo velikanske ledene sveče, ki so prav tako nevarne.

Preberi več

Kum velja za eno izmed trofej med gorskimi in tudi cestnimi kolesarji. Če hočeš videti njegov vrh, se moraš v desetih kilometrih povzpeti za tisoč metrov. To je seveda res, če izbereš najkrajšo pot. Primerjamo jo lahko z vzponom na Mangartsko sedlo. Zato je jasno, da je prav Kum najljubši klanec Primoža Rogliča. To je klanec, ki ti vzame pol ure življenja, če si Roglič, če si navaden smrtnik, pa uro in več. Narava je tu zelo spokojna. Predvsem spomladi, še pred ozelenijo bukve je gozd poln cvetočih rastlin. V maju se razcveti čemaž in napolni gozd s svojim izrazitim vonjem. Vrh Kuma pa je ves cvetoč v maju in v zgodnjem poletju. Najprej zacvetijo tržaški svišči in vijolice, kasneje travniški klinčki, brstične lilije, bele in rumene homulice, zali kobulčki, primožki, hermelike, ki poživijo travnat vrh 1220 metrov visokega Kuma.

Preberi več