V Posočju so grebeni, slemena in vrhovi prepredeni z vojaškimi cestami in potmi. Ko so komaj potihnili topovi s soških bitk, so se po strminah Berebice podali vojaki Alpinci ter nasproti sedla Starega Utra, pod goro Na Glavah, našli prostor, ki je nasproti prelaza Vršič. Na goro so zgradili cesto, dolgo deset kilometrov, ki se vzpne tisoč višinskih metrov. Utrdili so jo po vseh predpisih, uredili odvodnjavanje in gor privlekli topove, s katerimi bi se spopadli, če bi bilo potrebno. Cesta se je ohranila do danes v celoti, le pod sedlom je nastal manjši vdor. Devet kilometrov ceste je še zdaj prevoznih s terenskim vozilom ali z gorskim kolesom, ki brez vzdrževanja kljubuje vremenu že devet desetletij.

Preberi več

Gora Oljka s 733 m nadmorske višine leži na severovzhodnem robu Spodnje Savinjske doline. »Savinjska Šmarna gora« je dobro vidna z vseh strani Savinjske doline, hkrati pa odlična razgledna točka, ki nudi izreden pogled na Savinjsko in Celjsko dolino, del Posavskega hribovja, na severu pa na Peco in Uršljo goro. Na vrhu je impozantna dvostolpna baročna cerkev z dvema zvonikoma, zgrajena med letoma 1754 in 1757. Sodi med najlepše baročne cerkve v Sloveniji. Pod samo cerkvijo je še danes ohranjeno podzemno svetišče. Hrib je prvič omenjen kot Križna gora leta 1234, po zaselku, ki se razprostira po vsem vzhodnem pobočju, pa so ga imenovali tudi Dobrič. Delno po asfaltni in delno po makadamski poti je do planinskega doma pod vrhom mogoč tudi dostop s kolesom.

Preberi več

Preberi več

Preberi več

Dobrovlje je prostrana planota, ki se razprostira vzhodno od Menine planine, med spodnjo Zadrečko in spodnjo Savinjsko dolino, na katero se odpirajo čudoviti razgledi. Višina planote ni visoka za razvajenega obisko-valca skalnih vršacev, za samotne kmetije pa dovolj. Dobrovlje prekrivajo obsežni gozdovi, med katerimi so razvrščene redke domačije – celki. Planota je v glavnem sestavljena iz apnenca in dolomita, ki ji dajeta kraški značaj, zato so pogoste kraške vrtače in jame. Najdaljša med njimi je Tinetova jama, imenovana po Martinu Gričarju. Jama ima več dvoran in hodnikov. Dolga je okoli 100, na najširšem koncu široka 5 in visoka okoli 25 m. V njej so kapniki. Na planoto vodijo številne poti, ki so tu in tam zaraščene, vendar še omogočajo dostope. Tu boste užili veličasten mir, prisluhnili šumenju gozdov, uživali ob pogledu na pisane travnike raznobarvnega cvetja, pogledi pa nam bodo uhajali tja na Celjsko kotlino z ozadjem Donačke gore in Boča, k Pohorju, Uršlji gori, Peci, Obirju, Raduhi, Savinjskim Alpam z Ojstrico in Planjavo in obširnemu Posavskemu hribovju.

Preberi več