Kolesarjenje po stari Rapalski meji, nekdanji meji med Italijo in Jugoslavijo, poteka po starih vojaških poteh, speljanih po pobočjih Slatnika, Lajnarja, Možica in Koble. Med prav uživaško vožnjo po mulatjerah navkreber lahko opazujemo številne raztresene ostanke stare meje. Na čudovito speljani serpentinasti poti nas spremljajo čudoviti razgledi na Baško grapo in na Bohinjsko jezero, s Triglavom v ozadju.
Dolg greben Košute s svojimi obsežnimi travišči že od daleč daje slutiti, da je pod njim marsikaj zanimivega tudi za gorsko kolesarjenje. Ture na planino Pungart, Šijo in Kofce so bile znane že iz prvih vodnikov, z gradnjo novih gozdnih cest in boljšimi kolesi pa so se kot zelo zanimive izkazale še druge potke, zlasti čudovita prečnica iz planine Pungart do Dolge njive, ki je vozna v obe smeri in nadaljevanje od Dolge njive preko Pečovnika do Jezerskega. Možnosti za oblikovanje ture po lastni izbiri je ogromno, od lahkih in kljub temu zanimivih, do težjih. Tura vsebuje vse, od čudovitih razgledov, prečenja preko zanimivih planin, ki se vrstijo ena za drugo in tudi malo adrenalinskega vložka na delu za Tegoško planino, saj prečnica poteka po izpostavljeni in ozki potki. Poleti je na planini res živahno, saj se po planini pasejo živali, ki so jih okoliški kmetje pripeljali na poletno pašo.
Vršiška cesta je danes s strmimi nakloni, ovinki in osupljivo pokrajino pribežališče gorskih kolesarjev, ki je nastajala sredi prve svetovne vojne. Le nekaj korakov proč pa v senci Prisojnika sameva nekdanja cesta, sad trdega dela in žrtev ruskih vojnih ujetnikov. Nekdaj strateška cesta je danes le še spomenik smotrne gradnje gorskih cest, saj kljubuje zobu časa že malodane sto let. Pri Tonkini koči na Vršiču je začetek te stare ruske ceste po kateri poteka vzpon in povratek. Cesto preko prevala so med prvo svetovno vojno gradili vojni ujetniki, večinoma Rusi. V njihov spomin je bila leta 1917 postavljena vsem znana Ruska kapelica, ki so jo zgradili preživeli ruski vojni ujetniki. Ob leseni kapeli, posvečeni sv. Vladimirju, so grobovi in kamnita grobnica. Vseskozi na nas pogleduje kamniti obraz Ajdovske deklice, ki naj bi bila tudi sojenica in novorojenčkom prerokovala usodo. Neko noč je v Trenti obiskala mater, ki se ji je nedavno rodil sin. Prerokovala je, da bo postal lovec in ubil Zlatoroga, ta pa ga bo pogubil. Ko so za prerokbo slišale druge ajdovske deklice, so Ajdovsko deklico preklele, ker je napovedala smrt sveti živali v gorah, Zlatorogu. Ko se je vrnila na Prisojnik, je Ajdovska deklica za vedno okamenela, njena prerokba pa se je uresničila.
V Domžalah in okolici imajo res čudovite kolesarske poti, na katere še pomislil nisem. Tudi za malo bolj zahtevne ljubitelje gorskega kolesarjenja. Pokrajina ima številne hribčke, ki jih je vredno obiskati. Preko njih poteka tudi Domžalska pot spominov, ki obišče 53 pomnikov in spominskih obeležij iz 2. svetovne vojne, nudi pa nam tudi veliko užitkov v razgledih na Kamniško-Savinjske Alpe, Julijce in Karavanke. Pot, ki smo jo prevozili ima dva težja vzpona, če ju ne premagaš na kolesu pa ju sigurno ob kolesu. Osvojili smo tudi vrh Murovice, kjer stoji zvonček želja. Prevožena pot ima vsake podlage po nekaj, največ pa je enoslednic zaradi kateri smo prišli.
V zavetju mogočnega Stola, najvišjega vrha Karavank se nahajajo številne planine. Poleg Žirovniške in Zabrezniške planine sta tu še Doslovška in Smokuška planina… Planine so vzdrževane in namenjene paši goveda in konj. Med planinami in skalnimi stenami nad dolino Završnice se ponekod razprostirajo senožeti. S kolesom lahko prideš do večine planšarij in planinskih koč. Razgibani tereni in strma pobočja poskrbijo za gorsko kolesarske užitke. Nagrajeni boste s čudovitimi razgledi in uživaškimi spusti.
