Kjer se razprostirajo številni hribčki in fenomenalni razgledi na Julijske Alpe z Martuljkovo skupino. Morda je to razlog, da poti v tistem koncu, niso obljudene. Tukaj je svet, kjer je doma tišina. Južna pobočja so polna brusnic. Samotna pot me razveseljuje z imenitnim pogledom na avstrijsko Koroško in na našo stran. Po lovskih, stezicah po razglednih gorskih travnikih in gostih gozdovih preko in mimo številnih planin. Pravijo, da je tu polno svizcev, ki veselo žvižgajo. Videl sem le trope ovac, ki te plahoma opazujejo ko se pojaviš.
Pod vrhom Dovške Babe v južnem naročju Karavank je planina Dovška Rožca. Velika, prostrana, zelena, pozimi pa pobeljena. Spomladi lahko občudujemo cvetlične poljane z goliškimi ključavnicami (narcisami), ki prav na Dovški Rožci in Babi sežejo najdlje na karavanški zahod. Poleti travna pobočja zasedejo krave, planinci in gorski kolesarji, jeseni pa jo krasijo zlatimi macesni. Pozimi z debelo snežno odejo planina in gora nad njo oživita. Na njunih gladkih pobočjih se v deviško belino izrišejo vijuge turnih smučarjev.
Vedno iščem kraje ki niso tako znani in obiskani, mogoče še včasih lepši od krajev, ki jih poznam. Ta je bila zadetek v polno.
Zjutraj pred kolesarskim izletom je moje redno vprašanje: koliko kilometrov in koliko vzpona? Kilometrov pričakujem okoli 27, ko vprašam pa še za vzpon pa po navadi dobim odgovor okoli 1000 m. Vedno si po tihem želim, da je tudi spust vštet v teh 1000 m. Torej bi bilo vzpona le 500 m. Ampak potem tudi vedno znova ugotovim, da je bilo mišljeno 1000 m samo vzpona. Kaj pa če je odgovor, da je vzpona le 364m? Takrat dobim na obrazu največji nasmeh. :)
”Pa zakaj morem sedaj rinat kolo še na vrh Vošce? A ni dovolj, da odpeljeva Robe Twist?”: jamram in tarnam kot se za žensko spodobi. Ampak ne pomaga. Andrej je tiho oziroma se mi zdi, da pospeši tempo in se malo oddalji. Tako me ne sliši več in tudi nazaj ne gleda več. Pa ima mir in to še preden pride na vrh. :)
Oaza miru sredi žafranov – tako posebna je Velika planina spomladi. Pogledi na polja cvetočih žafranov, pastirsko vas in okoliška pobočja so pravljični. Tokrat sem bil z gorskim kolesom, Velika planina pa je zelo primerna tudi za pohodništvo.
