Planina Luža - Planina Zgornja Luža - Bistriška špica - Planina Zgornja Luža - Planina Luža

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Bistriška špica je nekaj metrov nižja od sosednjega, najvišjega vrha Pece – Kordeževe glave. Leži na Avstrijski strani, vrh pa ponuja brezmejen razgled v vse smeri – na celotne Karavanke in del Kamniško – Savinjskih Alp. Spada med vzhodne Karavanke. Peca je mogočna gorska gmota, približno 11 km dolga in 8 km široka.

Izhodišče: 46.498245, 14.720201

V centru Črne na Kroškem sva v krožnem križišču izbrala smer proti Solčavi in  Podolševi, nato sva zavila desno čez most. Sledila sva oznakam proti Topli, Koprivni. V Koprivni, kjer se levo odcepi cesta proti Solčavi in Podolševi, sva nadaljevala naravnost. V naslednjem križišču pri mlinu sva zavila desno (smerokaz Peca, Luže). Vzpenjala sva se ob potoku Koprivna do križišča, kjer se ostro odcepi v levo cesta k planinskemu domu na kmetiji Kumer in nadaljevala naravnost proti planini Luža. Nadalje se v desno odcepi markirana planinska pot na Peco, od tega odcepa sva nadaljevala še nekaj časa naravnost in nato parkirala na primernem mestu ob cesti. Na točki, kjer sva parkirala, poteka meja z Avstrijo.

Opis:
Novo zapadli sneg je bil razlog za ponovni vzpon na Bistriško špico. Kljub večji količini snega tura ponuja varno turno smuko. Ob sončnem vzhodu sva parkirala avto na zadnjem ovinku pred kmetijo Jekel. S parkiranjem ni bilo problema, saj je bila cesta že splužena. Mahneva jo čez Planino Luža do lovske koče na Planini Zgornja Luža. Sledila sva dokaj slabo vidni stari sledi turnih smučarjev, ki se je nad gozdno mejo izgubila. Vidljivost se je hitro začela slabšati. Razmišljala sva o vrnitvi, a sva se vseeno odločila, da nadaljujeva proti vrhu. Pomagala sva si z navigacijsko napravo, ki naju je usmerjala proti cilju. Ker za naju to ni bil prvi vzpon na vrh sva vedela, da se morava gibati dlje od grebena, saj je severna stran strma in nevarna. Končno prispeva na vrh, hitro se poslikava in odrineva nazaj. Želja je bila smučati skozi Kumrov žlih, ampak zaradi slabe vidljivosti sva se odločila za isto pot nazaj. Megla je vztrajala in vztrajala. Pravi užitki smučanja so se začeli šele, ko sva zapeljala v gozd, kjer je bila debela odeja novega snega. Vijuganje med smrekami je bilo enostavno in mehko. Ko sva prišla v dolino pa so naju presenetili prijetni sončni žarki.

 Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Sledi v formatu .gpx so zgolj pripomoček za orientacijo. Gibljete se na lastno odgovornost.