Aktivnost: gorsko kolesarjenje Območje: SLO - Primorska Zahtevnost: težka

Korada, razkošno razgleden in travnat vrh na grebenu Kanalskega kolovrata, visok 812 m. Domačini pod goro mu pravijo Kobalar po kmetiji Pri Kobalarju. Z vrha lahko ob lepem vremenu občudujmo Dolomite, Karnijske Alpe, Julijske Alpe s Triglavom, Golake in Snežnik. Pod vrhom sta cerkev Svete Genderce in Zavetišče na Koradi, ki je postavljena na temeljih vojaških objektov iz prve svetovne vojne.

Add a comment

Aktivnost: gorsko kolesarjenje Območje: SLO - Dolenjska Zahtevnost: težka

Tudi Suha krajina ima svoj Triglav, 888 metrov visok hrib po imenu Sveti Peter. Nekoč je tu stala podružnična cerkev sv. Petra. V pisnih virih je omenjena v drugi polovici 15. stoletja in je bila v času turških vpadov ena izmed signalnih postaj. Aprila 1945 so jo minirali partizani. Danes stoji tam blizu manjše planinsko zavetišče. Nekaj korakov stran pa se lahko po lest­vah vzpnemo še na trinadstropni razgledni stolp. Z vrha vodi trail 888 in je do žage na izhodišču v celoti izkopan in izgrajen, kar pomeni, da za spust ni uporabljena planinska ali kaka druga pot.

Add a comment

Aktivnost: gorsko kolesarjenje Območje: SLO - Gorenjska Zahtevnost: lahka

Planota Pokljuka je prekrita s prostranimi smrekovimi gozdovi, gozdne površine pa prekinjajo posamezne planine, na katerih se v poletnem času pase živina. Pokljuka je bila nekdaj poraščena z bukovo-jelovim gozdom in alpsko smreko. Pred okoli 200 leti so ta gozd izsekali in iz lesa kuhali oglje za mnoge fužine v Bohinju. Pri kasnejšemu obnavljanju gozda so dajali prednost predvsem smreki, ki je postopoma povsem prevladala. Zdaj prevladujejo smrekovi gozdovi in pašniki, površje pa prepredajo tudi skrita brezna, vrtače in manjše doline.

Add a comment

Aktivnost: gorsko kolesarjenje Območje: SLO - Gorenjska Zahtevnost: srednje težka

Vrh Bače je visok 1273 m in se dviguje nad vasjo Podbrdo. Leži točno na meji z Gorenjsko. Hrib ima tudi nekaj vojaške zgodovine in še danes so ohranjeni rovi iz tistega časa. Na vrhu je postavljena koča, razgled pa nam seže na sosednje vrhove. Tu je nekdaj potekala glavna tovorna pot, ki so jo premagovali s konji in peš. Ko je bila leta 1906 dokončana bohinjska železniška proga s predorom, se je promet prestavil tja, gorske poti pa so ostale v uporabi gozdarjem, planincem in vse bolj tudi gorskim kolesarjem.

Add a comment

Aktivnost: e-gorsko kolesarjenje Območje: SLO - Primorska Zahtevnost: srednje težka

Planini Sleme in Medrje ležita v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka, in sicer Sleme pod Rdečim robom, Medrje pa na gozdni jasi pod Visoč vrhom ob vznožju Velikega Stadorja na Tolminskem. Po obsegu pašnih površin sta eni izmed največjih planin v Julijskih Alpah, saj obsegata več kot 330 ha pašnikov. Planinski naselji so prvotno sestavljali sirarna in manjši hlevi, v katerih je prenočevala živina, nad njimi pa pastirji. V planinah so izdelovali sir tolminc v 5 do 6 kg težkih kolutih. Poleg tolminca so izdelovali še albuminsko skuto, včasih tudi maslo. Sir je bil namenjen prodaji, skuta pa domačemu prehranjevanju.

Add a comment