Odkrila sva najdaljšo in najlepšo singlco do sedaj! Upam, da te že samo s tem prepričava. Kar potopiš se v nizko zeleno rastje, ko se voziš po ravno prav ozki poti z ravno pravim naklonom in si želiš naj le traja, traja in traja. Seveda ni samo singlca, najprej je tudi vzpon, potem bolj zahteven spust, šele nato pa singlca - kot pravi »cherry on the cake«. Pa da ne pozabim omeniti še vseh lepih razgledov na Vipavsko dolino. Drugače pa kondicijsko in tehnično na trenutke zahtevnejša pot, vendar pa na koncu sledi pravi balzam za dušo. Tako ti jo res priporočava!

Preberi več

Oaza miru sredi žafranov – tako posebna je Velika planina spomladi. Pogledi na polja cvetočih žafranov, pastirsko vas in okoliška pobočja so pravljični. Tokrat sem bil z gorskim kolesom, Velika planina pa je zelo primerna tudi za pohodništvo.

Preberi več

Si želiš videti na tone čemaža in devet strogo varovanih cvetlic z imenom velikonočnica, ki se jim slučajno tisti dan ni dalo odpreti, čeprav je bilo zunaj res toplo in sončno? J Bilo je res lepo, vendar na moje razočaranje velikonočnice ne rastejo v takšnih razsežnostih kot žafrani na Veliki planini. So redke cvetlice, ki rastejo samo na pobočju Boča in v okolici Ponikve, cvetijo pa le okoli velike noči. Velikonočnice so bile tudi razlog, da sva odšla na Boč. Tura je lepa, predvsem pa pot od planinskega doma naprej. Je nezahtevna in poučna, spust je panoramsko obarvan in poteka tudi med vinogradi, vseskozi pa ponuja lep razgled na Boč.

Preberi več

Prvič na kolesu v letu 2018! Ne preveč tipična tura za naju. Občutki so bili v tej obliki: »A ti je bilo fajn?« vprašam. Andrej mi odgovori: »Ja«. Pa vprašam malo bolj direktno: »A ti je bilo ful fajn?« In le dobim iskren odgovor: »Ne!«. Itak da ne, večinoma sva se vozila po mestu in asfaltu. Ampak če si zaželiš morje, Portorož in kavico v Piranu pa ima tudi ta tura svoj čar.

Preberi več

Ta pot ponuja več kot lepe razglede. Del poti poteka po učni poti Škocjan, mimo globokih udarnic in majhnih vasic s cerkvami. Na poti je tudi muzej, v katerem sva si pogledala pridobivanje žita iz časa, ko so še orali z voli ali konji, vsa dela pa so naredili z rokami. Peljala sva se tudi mimo korit reke Reke in ruševin starega gradu. Poučna, lepa in ne preveč zahtevna pot.

Preberi več