Frascineto – Colle Ratto - Piano di Fossa – Frascineto

Tehnični podatki o opravljeni poti so informativne narave:

Aktivnost: gorsko kolesarjenje Območje: I - Kalabrija Zahtevnost: težka
Tehnika: 3/5 Kondicija: 4/5 Panorama: 3/5
Čas trajanja: 8 h Dolžina: 41 km Vzpon: 1689 m

Nacionalni park Pollino je park v južni Italiji, na območju Basilicata in Kalabrije. To je največji in najbolj divji italijanski park, ki je pod Unescovo zaščito od leta 2015. Spomladi in poleti lahko uživamo v cvetočih travnikih redkih neštetimi vrstami zdravilnih in aromatičnih rastlin. Celotno območje je bogato z divjimi živalskimi živalmi, kot so: Zlati orel (Aquila chrysaetos), sokoli, jastrebi, italijanski volk, vidre in jeleni. Neokrnjena in raznolika narava ponuja enkratne možnosti različnim športom. Park je destinacija ne le za ljubitelje alpinizma, ampak tudi za tiste, ki obožujejo soteskanje, rafting, tek na smučeh, jamarstvo in gorsko kolesarjenje. Midva sva kolesarila pod vznožjem najvišje gore v parku Serra Dolcedorme, ki je visoka 2267 metrov in uživala v prelepi divji naravi.

Izhodišče: 39.831137, 16.254143

Po avtocesti Ljubljana – Trst – Benetke – Bologona – Rim – Neapelj. Avtocesto sva zapustila na izvozu Castrovillari in v kraju Frascineto poiskala varno parkirno mesto. Parkirala sva pri baru Pasticceria Mediterranean Gastronomy, nasproti policijske postaje.

Opis:
Proga, ki sva jo prevozila je v bistvu gorsko kolesarski Marathon Aragonesi (začetni del po dolini sva izpustila). Štartala sva v naselju Frascineto. Najprej mimo štadiona in nato po utrjeni makadamski poti proti Colle Calderaio, kjer so naju spremljali martinčki zelenkoti. Celotno progo zaznamujejo jo tri različne vrste terena. Prvih 10 km pretežno poteka po makadamskih cestah s širokim voziščem s trdimi in prodnatimi tlemi. Potem se teren spremeni v prodnata in včasih blatna tla, ki so naju pripeljala do Piano di Fossa na višini 1647m. Tu najdemo borov gozd, ki kljubuje ostrim zimam (simbol nacionalnega parka Pollino). Potem je sledil spust po 7-kilometrski enoslednici, ki je popolnoma potopljena v podrast med stoletne bukove gozdove. Zadnji del poteka nekaj časa po asfaltu, nekaj časa pa po poteh enoslednicah. Zlatega orla nisva videla, sva pa vesela, da sva med tistimi, ki sva park doživela.

Višinski profil

Opozorilo: Podatki in informacije o poti so informativne narave. Nekatere poti v naravi niso označene. Kolesarjenje ni dovoljeno po gozdnih vlakah, planinskih poteh in drugih poteh, razen če je izrecno dovoljeno. Kolesarjenje je dovoljeno po cestah in gozdnih cestah, razen če velja izrecna prepoved. Kjer je kolesarjenje prepovedano, je potrebno sestopiti s kolesa in pot nadaljevati peš. Sledi v formatu .gpx so informativne narave in zgolj pripomoček za orientacijo. Kolesarjenje po celotni sledi v formatu .gpx ni nujno dovoljeno. Kolesarite na lastno odgovornost.