Dleskovška planota je zelo priljubljena med pohodniki in v zimskem času tudi med turnimi smučarji, saj ponuja kar nekaj spustov z vrhov. Poleti prepredena z uhojenimi brezpotji, pozimi pa osamljeni raj za turne smučarje. Spusti z običajnih smeri so dobro vozni in nezahtevni. Turno smučanje ni le osvojitev enega od vrhov ali sedla, je tudi pravo malo potovanje na smučeh in zimska pravljica s čudovitim razgledom. Naša odločitev je bila, da se povzpnemo na Desko s planine Podvežak.

Tudi Suha krajina ima svoj Triglav, 888 metrov visok hrib po imenu Sveti Peter. Nekoč je tu stala podružnična cerkev sv. Petra. V pisnih virih je omenjena v drugi polovici 15. stoletja in je bila v času turških vpadov ena izmed signalnih postaj. Aprila 1945 so jo minirali partizani. Danes stoji tam blizu manjše planinsko zavetišče. Nekaj korakov stran pa se lahko po lest­vah vzpnemo še na trinadstropni razgledni stolp. Z vrha vodi trail 888 in je do žage na izhodišču v celoti izkopan in izgrajen, kar pomeni, da za spust ni uporabljena planinska ali kaka druga pot.

Vedno, ko sem bil na vrhu Kavčiča mi je pogled uhajal proti Žbevnici. To je najzahodnejši vrh Čičarije na skrajnem jugu Kraškega roba. To mora biti to zelo lepo grebensko prečenje, sem si govoril. Pa še kako res je! Po grebenu od Žbevnice do Goliča poteka Sakomanova pot, poimenovana po Josipu Sakomanu iz PD Želježničar iz Zagreba. Poznana tudi kot Istrska planinska pot. Ni ga lepšega, kot vožnja po grebenu. Z vrha Žbevnice se nam odpre pogled na Kavčič, Lipnik, Golič in Slavnik. V daljavi na Julijske Alpe in celo Dolomite. Dvakrat prečimo državno mejo zato moramo s sabo imeti osebni dokument.