Resevna je hišni kucelj Šentjurja, ki je iz leta v leto bolj oblegan.. Z gozdom poraščen hrib v Posavskem hribovju sam od sebe ne ponuja posebnega razgleda, zato so na njenem vrhu z donacijami zgradili 20 metrov visok razgledni stolp, s katerega se odpira lep razgled na skoraj nepregleden labirint okoliških gričev in dolin, gozdnatih pobočij in cest, raztresenih domačij in gručastih vasi.  Zaradi kratkega in lahkega dostopa je hrib priljubljena izletniška točka. Ime je dobil po resju, ki ga je ogromno. Resevna je tudi prizorišče velike vojne zgodbe in pomembne zgodovinske epizode. Hrib je bil v času druge svetovne vojne namreč zatočišče partizanskih enot in kot priča spomenik na travniku pod vrhom, za mnoge tudi poslednje počivališče.

V zahodnem delu Posavskega hribovja lahko obiščemo kar dve svetniški vzpetini: Sveto goro in Sveto planino. Prva leži nad reko Savo severovzhod­no od Litije, druga je podaljšek 1132 metrov visokega Javorja, ki se dviga med Čemšeniško planino in Mrzlico. Tik pod vrhom sta gostilna Planina in božjepotna Marijina cerkev, zgrajena v 16. stoletju. Gostilna, prej je bil to Rudarski planinski dom Franca Šalamona. Zaradi velikega pomena za narodnoosvobodilni boj so leta 1955 preimenovali vrh v Partizanski vrh, to ime pa so dali tudi naselju. Novo ime se je obdržalo do leta 2002, ko so vrhu in naselju vrnili prvotno ime.

Zasavska regija je stisnjena med hribovje, kjer si je reka Sava vztrajno utrla svojo ozko pot. Med znamenitostmi zasavske regijo prednjačijo njen najvišji vrh Kum, Trboveljski dimnik, Zasavska Sveta gora in Čemšeniška planina, mnoge pa tja privablja tudi zanimiva zgodovina rudarstva in industrije. Ta se dandanes razvija v vse sodobnejšo in prijazno, je pa Zasavje za ogled vsekakor zanimivo tudi zato, ker je nekoliko odmaknjeno od samega središča države, pa hkrati tako blizu, da vam obiska res ne bo žal. Jaz sem obiskal vrh Šmohorja. Pod vrhom je Planinski dom, ki stoji tik pod travnatim temenom Vrh ima enako ime kot razloženo naselje s cerkvico sv. Mohorja, ki se prvič omenja leta 1421. Na Šmohorju je tudi več starih lip, katerih poreklo sega v 15. stoletje, tri so v neposredni bližini cerkvice.

Med potokoma Mala in Velika Reka se dviguje gozdnat hrib Reška planina. Na pobočjih in slemenih prevladujejo samotne kmetije, kjer so se ukvarjali z domačimi obrtmi. Izdelovali so košare, kmečko orodje pa tudi škafe in čebre. Na kmetijah so bili doma odlični tesarji, čevljarji in šivilje. Pridelovali so lan in zanj so imeli posebne lesene sušilnice, imenovane frjače. Ob potokih je ropotalo več mlinov in žaga, nekateri so se preživljali z žganjem apna, v dolini pa je do leta 1963 deloval kamnolom. Žal vseh teh dejavnosti danes ni mogoče več videti. Prav tako razen planinskega doma ne boste našli gostiln.

Livigno se nahaja na severu Italije, stisnjen med Avstrijo in Švico, in obdan z mogočnimi tritisočaki. Mesto leži na višini 1.800 metrov v 12 kilometrov dolgi dolini. Tu sta kar 2 bikeparka in vsa potrebna dodatna infrastruktura ter spremljevalne dejavnosti od izposoje opreme, dogodkov itd. Mesto ima poseben davčni status kot brezcarinsko območje. Ni DDV-ja. Ta status ima zaradi dostopnosti in večstoletna zgodovina revščine v regiji. Daleč od tega, kar lahko mesto ponudi sedaj. Livigno spada med elitno družbo destinacij vse vrste kolesarjenja. Življenje v mestu je drago, kar se pa tiče trgovin je pa ravno nasprotno.