Leta 1964 so v Škalah pri Velenju našli okostje mastodonta, ki je lomastil po Šaleški dolini pred približno dvema milijonoma let. Okostja so odkrili po naključju, med tem ko so z zemeljskimi deli na območju nekdanjega središča vasi Škale zaradi udiranja po rudarjenju skrbeli za odpravljanje posledic. Najdbe okostij ostankov mastodonta si danes lahko ogledate v Muzeju Velenje na velenjskem gradu. Zaradi posledic izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški dolini izkoriščajo že več kot sto trideset let, so nastala tudi Šaleška jezera. Najviše je na nadmorski višini 372 m Škalsko jezero, približno šest metrov niže Velenjsko, Družmirsko jezero pa še nadaljnjih šest metrov nižje. Po načrtih Premogovnika Velenje naj bi leta 2020 Družmirsko jezero postalo po površini in količini vode največje jezero v Šaleški dolini. Mastodontov krog se vije po šaleški dolini, obkroži prav vsa tri jezera, poda se mimo gradu in proti vrhu najbližjega hriba in priljubljene rekreacijske točke Koželj ter obkroži okolišna naselja Velenja.

Njen vrhnji del je poraščen s travo in zato tudi zelo razgleden. Golico je najlepše obiskati konec maja ali v začetku junija, ko se razcvetijo številne bele narcise, domačini jim pravijo ključavnice. Videti je, kot da bi travnike pobelil sneg. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Niso ga ubogale. Zato je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine postale ključavnice. Golica je primerna za vse starosti in je zelo lep izlet za celo družino. Tura ni predolga, niti prezahtevna, ponuja pa čudovite razglede na polja cvetočih narcis.

Velunja oz. Vilinja peč, ki so jo včasih imenovali tudi "vilinski most", je znana po pripovedi o vilah "zalih ženah", ki so plesale na mostu. V bližini v Povhovih pečeh je votlina, kjer so vile nekdaj prebivale. Notri so imele pet stolov in kamnito mizo, na kateri so tudi rajale. Nekoč je peljal neki kmet mimo te votline in ravno tam pokal z bičem. To je vile tako ujezilo, da so priletele nadenj in mu prevrnile voz. Mož je prestrašen zbežal z živino domov. Ko je drugi dan pogledal za vozom, je presenečen ugotovil, da voz zopet stoji. Vile so mu ga postavile zopet nazaj, ker so dobrega srca. Velunja peč je izredno lep naravni most, visok okoli 10 m in s tem eden večjih v Sloveniji. V njegovih stenah je voda izoblikovala 4 kraške jame, globoke od 11 do 30 m. Potok je pod mostom ustvaril 5- in 7- metrska slapova. Bajka pravi, da je izvir vode zdravilen, v njem pa se kopajo vile.

Skrivnostna pot se začne po zeleni istrski dolini reke Raše. Poleg neokrnjene narave te pelje tudi mimo najmlajšega delavskega mesta v Istri, ki je kraj skrivnostne in burne zgodovine. Danes zapuščeno mesto, čez katerega je speljanih veliko pohodnih in kolesarskih poti. Pot te zapelje na greben Skitače in te nato preko dolgega uživaškega spusta vrne na izhodiče.

Območje poraslo z bogatimi gozdovi in prekrito s travnatimi planotami, kjer imajo vrhovi le kakšen meter nad tisočaka lahko najdemo zelo zanimive gorsko kolesarske poti. Nahajamo se na območju nad sotesko Pako na slemenu Visoko, kjer imamo čudovit razgled na najvišje ležečo farno cerkev v Šaleški dolini, cerkev sv. Jošta iz leta 1884 (1063 m) ter dom na Paškem Kozjaku, Špik – 1109 m, najvišji vrh Basališče – 1272 m.  Kolesarska pot spada med težje. Vzpon na Visoko je dolg in težak z dolgimi in strmimi spusti za entuziaste z gorskimi kolesi. Na območju Paškega Kozjaka se skriva veliko spomenikov kulturne in arhitekturne dediščine. Spominsko znamenje o preboju XIV. Divizije, sušilnice za lan, s šiklom (skodlami) krite strehe, štepihi na domačih dvoriščih, podkovnice, ovčjaki, kašte in marofi.