Od daleč se zdi lahko in hitro dostopna gora. A je daleč od tega. Z južne strani se bohoti s svojo strmino, s severne strani pa je krušljivo prepadna, polna žlebov in grap ter razsežnih melišč, za katerimi pozimi ždijo pogubni plazovi. Gora, spoštovanja vredna svoje višine, z zapeljivim travnatim grebenom, na katerem so trije vrhovi. Srednji vrh (1979 m) nad Roblekovim domom, najvišji Veliki vrh (2060 m) in Begunjska Vrtača (1991 m). To je Begunjščica. V zimskem času ob ugodnih snežnih razmerah pristopi nanjo potekajo večinoma iz severne strani. Za vzpon sva izbrala Centralno (oz. Osrednjo) grapo. Najlažji pristop pa vodi preko Šentanskega plazu. Za vzpon sva potrebovala polno zimsko opremo (čelada, cepin, dereze, plazovna žolna, lopata in sonda).

Goli vrh naj bi bil eden najlepših razglednih vrhov na Jezerskem. Na eni strani imamo najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp dobesedno pred nosom, na drugi strani pa nam pogled seže vse do Triglava. Je prijetna zimska tura, ki poteka večinoma po gozdu. Na Jenkovi planini, preko katere nas vodi pot, se skriva čudovito ohranjena in obnovljena pastirska koča. Pot je vseskozi označena s planinskimi markacijami. Goli vrh  je gosto poraščen in gol le na samem vrhu.

Tura ima svoje pluse: je kratka, nezahtevna in po želji krožna. Na vrhu te čaka lep razgled in koča, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ne vzame ti celega dneva - do vrha je 600 m višinske razlike, ki jih lahko premagaš v dobri uri in pol. Je zelo priljubljena destinacija, kot nekakšna Šmarna Gora. Malo bolj zahtevna in s svojo specialiteto - tukaj namesto mišk kraljujejo flancati. Sama pot do vrha ne očara preveč – večinoma poteka po temnem gozdu, razgled se odpre šele malo pod vrhom.

Velika večina ljudi že ima GPS napravo, ki je namenjena uporabi za usmerjanje med vožnjo ali hojo. Na GPS napravo je možno naložiti že pripravljene sledi v dveh korakih. Najprej jo prenesemo na računalnik in nato namestimo na GPS napravo (midva uporabljava GPS napravo Garmin Oregon 300).