Peljala sva se po tako ozki poti, da sva morala biti na kolesu. Za hojo ob kolesu ni bilo dovolj prostora. Levo in desno so bila velika grmovja robid. Težko sva se prebijala mimo, tu in tam naju je zagrabil kakšen trn. Ura je bila že skoraj sedem zvečer. Nisva imela več veliko časa, saj sva se morala vrniti do sončnega zahoda. Naglavnih svetilk nisva imela s sabo. Že sva se spraševala kje sva, ko zagledam bambusovo palico. Pa še eno in še eno, več njih in nato veselje … prispela sva v Safari!

V pastirskem stanu na planini Javorje trenutno prebiva dobrosrčna gospa. V poletnih dnevih je tukaj in skupaj z možem skrbita za živino, ki pripada pašni skupnosti. Ko sva se pripeljala mimo, sva jo zaprosila za skodelico čaja. Poleg domačega ribezovega čaja z materino dušico sva dobila še sirup iz smrekovih vršičkov, kislo mleko, sveže pečen kruh, mlad kravji sir in soljeno bučno olje za dodatek, sveže pečene krofe in brusnično marmelado. Nooom. Pa veliko zgodbic, eno tudi o medvedu, ki je nekoč prišel v dolino in tako prestrašil krave, da so zbežale in jih več dni niso našli.

Zjutraj pred kolesarskim izletom je moje redno vprašanje: koliko kilometrov in koliko vzpona? Kilometrov pričakujem okoli 27, ko vprašam pa še za vzpon pa po navadi dobim odgovor okoli 1000 m. Vedno si po tihem želim, da je tudi spust vštet v teh 1000 m. Torej bi bilo vzpona le 500 m. Ampak potem tudi vedno znova ugotovim, da je bilo mišljeno 1000 m samo vzpona. Kaj pa če je odgovor, da je vzpona le 364m? Takrat dobim na obrazu največji nasmeh. :)

”Pa zakaj morem sedaj rinat kolo še na vrh Vošce? A ni dovolj, da odpeljeva Robe Twist?”: jamram in tarnam kot se za žensko spodobi. Ampak ne pomaga. Andrej je tiho oziroma se mi zdi, da pospeši tempo in se malo oddalji. Tako me ne sliši več in tudi nazaj ne gleda več. Pa ima mir in to še preden pride na vrh. :)

Moj jagodni izbor te ture je naslednji: panoramska cesta na začetku, lesen razgledni stolp na vrhu, malo nižje od stolpa koča na idilični lokaciji ter nezahteven in lep spust. Pa še mogoče to, da tudi vzpon ni preveč zahteven, pot se namreč lepo počasi dviguje proti vrhu.