Njena osamljena lega ponuja prvovrsten razgled po vsej Koroški pa do Kamniško-Savinjskih Alp. Na vrhu ima najvišje ležečo cerkev v Sloveniji, planinski dom in televizijski oddajnik. Ime Plešivec je dobila po sivem apnenčastem vrhu, ki iz doline zgleda kot pleša, ime Uršlja gora pa po cerkvi Sv. Uršule.

Velika Planina je tudi pozimi nekaj posebnega. Pogled na zasneženo pastirsko vas in okolišna pobočja je pravljičen. Bila sva s turnimi smučkami, primerna pa je tudi za pohodništvo, ob veliki količini snega so za pešce zelo priporočljive krplje.

Dleskovškova planota je priljubljena med turnimi smučarji. Spust je dobro smučljiv in nezahteven. V tej turi sva se podala do Inkretovega studenca, ki se nahaja pod Tolstim vrhom. Do cilja nisva prišla, saj sva se morala zaradi močnega vetra malo pred koncem vrniti v dolino.

Smrekovško hribovje je več kot osem kilometrov dolg hrbet na meji med Štajersko in Koroško, na zahodu se navezuje na Raduho, na vzhodu pa pada proti Šaleški dolini. Je gora vulkanskega izvora, če si doma v bližini je primerna ob dnevih, ko nimaš veliko časa – tudi med tednom po službi ali pa ob vikendih po kosilu. Če razmere dopuščajo, je iz vrha možna dobra turna smuka.

Ta pot ponuja več kot lepe razglede. Del poti poteka po učni poti Škocjan, mimo globokih udarnic in majhnih vasic s cerkvami. Na poti je tudi muzej, v katerem sva si pogledala pridobivanje žita iz časa, ko so še orali z voli ali konji, vsa dela pa so naredili z rokami. Peljala sva se tudi mimo korit reke Reke in ruševin starega gradu. Poučna, lepa in ne preveč zahtevna pot.